Prosilec pridobi pravico do bivalne enote, če izpolnjuje naslednje pogoje:

• nenadno poslabšanje stanovanjskega položaja,
• stalno prebivališče v MOL,
• njegovi dohodki (prosilec in družinski člani) so za 40 % nižji od cenzusa, ki je določen za pridobitev neprofitnega stanovanja,
• ni lastnik ali solastnik drugega premoženja večje vrednosti.

Ker so bivalne enote namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, ne predstavljajo zagotovitve, da bo najemniku kasneje dodeljeno neprofitno najemno stanovanje. Najemna pogodba se sklene za določen čas.

Zaradi velikega števila prosilcev in omejenega števila prostih (razpoložljivih) bivalnih enot lahko znaša trenutna čakalna doba na dejansko dodelitev enote tudi do 4 leta.

Vloga za dodelitev bivalne enote za začasno reševanje socialno ogroženih osebPovezava na pomoč

Razlogi takšnega nenadnega ali postopnega poslabšanja so lahko zelo različni in segajo od nenadnih in praviloma nekrivdnih sprememb družinskega, delovnega, zdravstvenega ali socialnega stanja preko nenadnega poslabšanja tehničnega stanja njihovega stanovanja pod prag uporabnosti (npr. nenadne porušitve, ki niso posledica naravnih nesreč) in vse do posledic neustreznega ravnanja v lastnem gospodinjstvu, ki ima za posledico deložacijo, pogosto celo t. i. osebni bankrot in zato nastanek začasnega brezdomstva.

Takšne spremembe postavijo ljudi v položaj, v katerem se možnosti za njihovo samostojno razreševanje stanovanjskega vprašanja skrajno zmanjšajo, čeprav v nekaterih primerih niso izključene. Gre za položaj, ki je praviloma slabši od položaja vseh drugih, ki imajo kakršno koli stanovanje, in ga je treba reševati začasno, dokler se po sicer uveljavljenih postopkih njihovo stanovanjsko vprašanje ne razreši s pridobitvijo ustreznega primernega stanovanja. JSS MOL tako bivalne enote dodeljuje ljudem iz različnih ranljivih skupin, pri čemer se upoštevajo tako okoliščine posameznega primera kot tudi razna mnenja in priporočila.

Bivalne enote zagotavljajo posamezniku in družini minimalne pogoje za bivanje in so po površini bistveno manjše od primerno velikega neprofitnega najemnega stanovanja. Tako je bivalna enota za samsko osebo v naravi praviloma soba v velikosti do 16 m² s souporabo sanitarij in kopalnice. Staršu z otrokom ali parom, torej dvema osebama, se dodeli za nujni namen bivalno enoto v izmeri od 16 m² do 20 m².  Zgornja velikost bivalne enote se nato povečuje za 8 m² na osebo, tako da znaša za 3-člansko gospodinjstvo do 24 m², za 4-člansko do 32 m² in za 5-člansko gospodinjstvo do 40 m². V primeru številčnejših družin se površinski normativ nato povečuje za 4 m² na osebo.

Osnovni pogoj za upravičenost do dodelitve bivalne enote je, da ima prosilec prijavljeno stalno prebivališče v MOL. V kolikor ni državljan RS, mora biti rezident, kar pomeni, da ima v RS izdano dovoljenje za stalno bivanje. Tudi v tem primeru je pogoj prijavljeno stalno bivanje na področju MOL.

Dohodki, ki jih prosilec skupaj z ožjimi družinskimi člani praviloma ne sme presegati, so za  50 % nižji od tistih, ki so določeni za prosilce za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem in niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine. Prosilec in ožji družinski člani prav tako ne smejo biti lastniki ali solastniki nepremičnin ali drugega premoženja večje vrednosti.

Prosilec, ki želi dobiti v najem bivalno enoto, torej odda na JSS MOL vlogo z opisom dejanskih socialno-ekonomskih razmer, z navedenimi razlogi, zaradi katerih naproša za izredno rešitev stanovanjskega vprašanja, z navedbo, zakaj ne more samostojno primerno rešiti lastnega stanovanjskega vprašanja, nato pa še priloži potrdila o neto dohodkih in podatke o ožjih družinskih članih. V kolikor imajo prosilci druge težave, jih izkazuje po lastni presoji z ustreznimi potrdili (zdravstveno potrdilo, potrdilo o nasilju …). Na podlagi podatkov se nato preveri, ali prosilec izpolnjuje pogoje za dodelitev bivalne enote.